Obožujem zvok praskanja nalivnika po papirju... čeprav ga včasih zamenjam za tipkovnico, ali pa preglasim z glasbo (redko), je to zvok ki me spremlja že od nekdaj. Zadnje čase sem se spet zaljubila v star, dober nalivnik, prej so bila različna obdobja- od obdobja Pelikan, do obdobja Pilot, pa obdobje Parker (a so res vsa pisala na P?)... očitno pa je najdlje trajalo obdobje Pilot (ki traja še danes).
Tudi glede papirja sem precej izbirčna. Zaradi fanatične ljubezni mojega očeta in babice, sem tudi jaz najbolj navdušena nad takimi in drugačnimi papirji, pisali, pripomočki in zadevami, ki jih nikoli ne bom potrebovala za pisanje, pa se mi zdijo vseeno tako skrivnostno magične, da sem jih enostavno morala imeti! obožujem vse, kar "diši" po malih, lušnih vzorčkih, klasičnih pisalih nenavadnih lepot, dišečih kuvertah in ličnih nalepkah, papirjih z vodnim ali brez žiga, takih in drugačnih samolepilnih lističev za označevanje strani... Kdo ve, če bi tudi brez tega še pisala v svoje "bukle" kot imenujem svoje dnevnike!?
Sovražim pa tiste poceni (ki že izgledajo poceni) papirje, pod katerimi pisalo samo še zapraska skozi napisano in se črke preteklosti nemarno bočijo še na drugi strani prihodnosti! tak papir bi raje uporabila za podkurit, kot za zapiske kakršnihkoli vsebin! In tako kot sovražim take papirje, je podobno s pisali, ki samodejno vlečejo črte in iz tiskanih črk skušajo izvabiti pisane!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar